Eden izmed lepših prizorov v teh hladnih meglenih jutrih...
sreda, 23. november 2011
ponedeljek, 21. november 2011
Avokadov namaz z ingverjem in črnim sezamom
O namazu iz avokada sem že pisala. Tokrat sem ga preizkusila v kombinaciji z novimi sestavinami. Česen je zamenjal ingver, dodala pa sem tudi pražena semena črnega sezama.
Avokado olupimo, ločimo od koščice in meso
gladko zmečkamo, da dobimo mazljivo zmes. V to zmes dodamo par kapljic limone, da namaz zaščitimo pred oksidacijo. Dodamo žlico
olivnega olja, nariban ingver ter malo petršilja
ali drugih začimb. Vse skupaj posolimo, popopramo in med tem v ponvi brez olja popražimo še črni sezam. Pustimo ga le kakšno minutko, toliko da slišimo nežno pokanje semen. Semena posujemo po namazu in si ga takoj privoščimu na kosu kruha;)
Obstaja več vrst sezama. Temnejše vrste so bolj aromatične in so
najbolj bogate glede na vsebinsko sestavo. Črna semena pa so najboljša,
ker lahko shranijo največ sončne energije. Črni sezam je praoblika
sezama in izvira iz Azije. Znan je bil že v antiki in ajurvedski medicini, in sicer kot odlično
zdravilo za pospeševanje izgradnje kosti in tvorbe hrustanca. Znanstvene raziskave so potrdile, da črni sezam krepi kosti, kožo, lase in tkiva. Izbrani črni sezam je močno pražen, da zagotovi kar najboljši okus.
Primeren je za japonsko, kitajsko in zahodno kuhinjo. S črnim sezamom
lahko posujete riževe kroglice, rezance in druge testenine. Primeren je
za omake, posip raznih jedi in solat, uporablja pa se ga lahko tudi pri
peki kruha ali peciva.
vir: Vizita.si
nedelja, 13. november 2011
Slavospev hortenzijam
Hortenzije so navidez zelo preproste rože, ki nam vzbujajo prijeten občutek staromodnosti in hkrati tudi domačnosti. To pa zato, ker so že od nekdaj tu. Bohotijo se na babičinem vrtu, kukajo skozi sosedovo ograjo, rastejo v loncu na balkonu in za šolo ob igrišču. Ker nas ves čas spremljajo, smo jih nekako navajeni in zato si nikoli zares ne vzamemo časa, da bi jih občudovali. Da bi vam dokazala, da so vsekakor vredne občudovanja in tudi kakšnega vzihljaja, sem sestavila spodnji kolaž...
Vir slik: Pinterest
Hortenzije cvetijo od julija do zgodnje jeseni in takrat je tudi pravi čas, da jih utrgamo in posušimo. Če bi posušili poletne cevtove, ki so sicer barvno najbolj živi, bi se lahko zgodilo, da bi posušen cvet takoj izgubil barvo in postal rjav. Posušeni jesenski cvetovi pa vam bodo, brez da bi posebej izgubili barvo, lepšali dom še vse leto...
Sama sem imela srečo, da sem danes našla še dokaj ohranjene cvetove, ki so zanimivo dvobarvni in pripravljeni na sušenje. Nekje sem zasledila, da je za sušenje hortezij najbolj primeren naraven način. To pomeni, da damo cvetove brez listja v vazo, katero do polovice napolnimo z vodo. Voda bo postopoma pojenjala, cvetlice pa se bodo lepo posušile, ne da bi izgubile barvo.
četrtek, 10. november 2011
Ko te prepriča dizajn
Moje nakupovanje z očmi se še kar ni končalo in tako sem prejšnji teden med pohajkovanjem po Ljubljani po naključju zavila v lokal Fejstmeni na Cankarjevi ulici. Zaželela sem si zdrav obrok in lokal se mi je že od zunaj zdel kot nalašč za to. Poleg imenitne poudbe, ki bolj kot za obrok pride v poštev tudi za raznorazna darila, so me najbolj očarale stekleničke znamke firefly. Privoščila sem ti tole spodnjo in moram reči, da me je poleg embalaže navdušila tudi vsebina.
Zgodba pijač firefly je nastala tako, da sta njena ustanovitelja v želji po zdravih in hranilnih pijačah začela s svojo znamko. Pijače tako vsebujejo naravne sestavine in so brez umetnih dodatkov. To pa ni vse. Izvirni so tudi okusi, saj njihovo poslanstvo poleg tega, da mora biti pijača okusna, osvežujoča in naravna, vsebuje tudi vizijo, da mora biti nenavadno dobra. In tukaj se začne igra zanimivih sestavin. Moj izbira, Okus po Britaniji, je tako vseboval malino, robido, zeleno jabolko, ingver in guarano:)
torek, 1. november 2011
Šmartinsko jezero
Da bi si napolnili dušo in zbistrili um, je včasih potrebno oditi v neznano. Naše prve misli ob tem ponavadi odtavajo daleč v tujino, medtem ko bo sledeča objava dokazala, da je včasih potrebno le malo pobrskati po skritih kotičkih v Sloveniji.
Eden izmed teh je gotovo Šmartinsko jezero, ki je s svojo neokrnjeno naravo privlačna destinacija za sprehod ali krajši izlet. Jezero je od centra Celja oddaljeno dobre 3 km, do njega pa vodi idilična peš pot, ki jo lahko začnemo že pri cerkvi Sv.
Duha in traja okoli 20 minut. Pot se vijugasto vije čez polja, skozi gozdiček, čez mostičke vse do jezera, kjer se ne konča, ampak vas vodi dalje in ponuja možnost, da se ob pogledu na jezero sprostite na eni izmed številnih klopi ob poti.
Sprehodu ob jezeru dajejo poseben čar jesenske barve, a je kraj vsekakor krasna destinacija za toplejše spomladanske ali poletne dni, ko lahko s seboj vzamete odejo in piknik košaro. Zelenice tik ob jezeru so namreč odlična lokacija za poležavanje v travi. Tukaj pa se zgodba Šmartinskega jezera ne konča, ampak se nadaljuje v naslednjo objavo o Zelen' dolu;)
ponedeljek, 31. oktober 2011
Romantično-nostalgična vasica Zelen' dol
Tri simpatične lesene hišice (Stanko, Karlo in
Pavlo), zgrajene v finskem stilu, krasijo vasico Zelen' dol, ki je zrasla ob Šmartinskem jezeru. Zgrajene so iz posebne vrste lesa,
plemenitega, dišečega, počasi rastočega in trpežnega finskega bora.
Odprto ognjišče v notranjosti hišic obkrožajo preproste lesene klopi, toplo pogrnjene z živalskimi kožuščki. Hiške so namenjene druženju ob toplem ognjišču ali prirejanju piknikov. Primerne so za 12-15 ljudi, katerim je blizu narava, les, ogenj in intimno vzdušje.
Okolica hišk je domiselno urejena z drobnimi malenkostmi, kot so prostori za zaljubljene, bralnim kotičkom pod krošnjami in Zeln' dol barom, najbolj zelenim barom pod krošnjami, ki ima pestro naravno ponudbo (bezgov sok z ingevrjem, lipov sok, melisin sok z meto...) Ob vsem tem, pa hiške obkrožajo še lesene table z zanimivimi napisi...
"Kdor samo hodi in gleda daleč pred seboj, pohodi stvari, ki jih išče.."
Vir slik: Napovednik
Žajbelj
Žajbelj je že v starem Rimu užival velik ugled kot dragocena zdravilna rastlina. Najverjetneje je v 6. stoletju prišel v Srednjo Evropo preko Alp v prtljagi benediktinskih menihov. Od takrat so ga vzgajali na samostanskih vrtovih. V srednjem veku je postal zelo priljubljena začimba in ta status se je ohranil vse do danes.
Nabiramo liste, ki nam koristijo tako sveži, kot posušeni ali kot surovina za izdelavo vrhunskega eteričnega olja.
Načini uporabe
KulinarikaListi, posušeni ali sveži, so dobra
začimba zlasti za mesne in ribje jedi. Dodajamo ga lahko tudi juham iz
stročnic, krompirja, enolončnicam, raznim omakam in prelivom. Dober
sloves je pridobil tudi v kisu, sirnih namazih in maslu. Skratka
vsestranska začimba, ki jo odlikuje močan okus.
Gospodinjstvo
Suhe liste ali blazinice odišavljene z eteričnim
oljem dajemo v omare, saj vonj preganja molje in drug mrčes. Suhe liste
pa lahko tudi žgemo na žerjavici, da nevtraliziramo razne neprijetne
vonjave ali jih prekuhamo in uporabimo za razkuževanje prostorov.
Kozmetika
S poparkom dobimo čistilni losijon za kožo,
uporabimo ga pa lahko tudi za spiranje in potemnitev sivih las. Z listi
lahko drgnemo zobe, da povrnemo belino ali jih uporabimo kot sestavino
za izdelavo ustne vodice.
Zdravilstvo
Pripravki iz žajblja, ki jih grgramo, so najbolj
idealno sredstvo proti vsem vrstam vnetja žrela. Uporabimo ga lahko tudi
za spiranje ust pri težavah povezanih z razjedami v ustih ali vnetju
dlesni. Zunanje ga uporabljamo tudi kot antiseptik, zaustavlja kri in
zdravi rane.
Notranje se koristi predvsem pri vnetjih prebavil,
dihal in izločal. Lajša krče prebavil in deluje nanje vzpodbudno. Pri
dihalih deluje kot balzam in pomirja astmatične napade. Zmanjšuje
potenje in znižuje količino sladkorja v krvi. Pomaga sprožiti zaostalo
menstruacijo in je koristen pri zdravljenju težav v menopavzi. Cenjen je
tudi kot krepčilo za živce, saj hkrati pomirja in vzpodbuja živčevje.
Poparek za notranjo uporabo
2,5 g zelišča poparimo z 2,5 dl vode. Pustimo stati
10 minut nakar precedimo. Popijemo do tri skodelice na dan pol ure pred
obrokom.
Poparek za zunanjo uporabo
20 g zelišča poparimo s pol litra vode. Pustimo
stati 10 minut nakar precedimo. S poparkom umivamo in izpiramo obolelo
mesto ali uporabimo za grgranje.
Liker z žajbljem
V kozarec za vlaganje damo plast žajblja, posujemo s
plastjo sladkorja itd. Zapremo in postavimo na sonce. Po približno treh
tednih precedimo dobljen sirup in dodamo po okusu domače žganje,
najbolje sadjevec. Ustekleničimo in dobro zapečatimo. Postrežemo kot
aperitiv.
Vir: Dvorec Trebnik
Vir: Dvorec Trebnik
Naročite se na:
Objave (Atom)