Jutranja slana

Eden izmed lepših prizorov v teh hladnih meglenih jutrih...

Into the woods

Z obiskom Pohorja na prvi jesenski dan, sem se še zadnjič želela naužiti zelenosti, ki jo že načenja jesen. V gozdu se zdaj pojavlja zanimiv kontrast. V krošnjah še vedno prevladuje pomirjajoča zelena barva, medtem ko so tla že pozno jesensko rjava...

Juha iz Hokaido buče

Včeraj sem se prvič lotila priprave juhe iz buče Hokaido. To sem prejšnji dan kupila na tržnici pri prijaznem gospodu. Bučna juha je odličnega, sladkobnega okusa, hkrati pa je njena priprava zelo enostavna. 

Bučo operemo, odstranimo semena in jo narežemo na majhne kocke. Na maslu prepražimo nasekljan česen in čebulo, dodamo bučko in pražimo še kakšno minuto. Sledi dodajanje prej pripravljene jušne osnove in žlice paradižnikove mezge. Tako pripravljeno juho pokrijemo s pokrovom in kuhamo še 20 min. Nato s paličnim mešalnikom juho zmehčamo in dodamo sol, poper in peteršilj. Po okusu lahko dodamo še parmezan in juha je gotova;) Serviramo s svežimi zelišči in z na maslu prepraženimi kockami kruha.

       Sestavine:

• 500 g  buče
• 30 gramov masla
• 1 srednje velika čebula (nasesekljana)
• 2 stroka razdrobljenega česna
• 3 skodelice jušne osnove
• 1 žlica paradižnikove mezzge
• 1 žlica naribanega parmazana
• sol, poper

Zajtrk za dušo

Vsakdanji zajtrk, jogurt s kosmiči, lahko obogatimo z raznovrstnim sadjem iz vrta, ki ga je v poletnih mesecih še posebej veliko;) Posebno noto zajtrku dajejo tudi skrbno izbrane skodelice;) Te sem našla čisto tako, v Sewi, ki nima ravno izbranih kosov kuhinjske opreme, a tokrat sem imela srečo. Čisto vaši skodelici za kosmiče in kavo je potrebno kupiti takoj, ko ju zagledate;) Pri tem pa bodite izbirčni, saj bosta vselej spremljali začetek vašega dneva, za katerega pa vemo, da je še kako pomemben... ;)

Arty, atelje kuhanja

Na Slovenski ul. 20  v centru Maribora, je skrit majhen lokalček Arty. Njegova posebnost je njegov lastnik, ki je kuhar in natakar obenem. To daje lokalu posebno domačnost, saj se o podrobnostih vašega kosila pogovarjate kar s kuharjem. Poleg občutka domačnosti pa se Arty lahko pohvali tudi z načinom priprave hrane, saj pozornost posvečajo svežim, sezonskim, lokalno pridelanim sestavinam iz domačega vrta in mariborske tržnice.

Spominjam se prve zelo prijetne izkušnje v Artyu. V času zajtrka sem zavila v lokal in vprašala, če prodajajo tudi sendviče. Prijazen gospod v zanimivi kuharski opravi, ki se vam za vedno vtisne v spomin, mi je odgovoril, da sendvičev sicer nima, da pa mi lahko speče jajčka. Tako prijazne ponudbe seveda nisem zavrnila. V miru sem si naročila kavico, zraven katere sem presenečena dobila še 2dl naravnega jabolčnega soka in topel mafin. Med tem sem zaslišala še vprašanje iz kuhinje, če morda želim jajčka s pršutom. "Seveda" sem odgovorila in čez par minutk je bil sanjski zajtrk že na mizi...

Arty ima to, kar večina lokalov nima. To je njegova fleksibilnost. Tukaj ne boste naleteli na kratek odgovor, tega nimamo, ampak bo težavi takoj predlagana alternativa. Danes sem Arty ponovno obiskala in se odločila, da vam ga predstavim.

V današnji ponudbi je bila korenčkova juha s pomarančo, kar se na prvi pogled morda zdi presenetljiva kombinacija, a lahko potrdim, da sta se okusa odlična ujela. Nato sem naročila piščančjo solato, ki me je navdušila z domačim jogurtovim prelivom v katerem sem takoj začutila začimbo koper, ki jo imam še posebej rada. Zaključila sem s kavico, ki je bila postrežena v ljubkem pikčastem kozarčku. Ker nisem uspela slikati notranjosti, sem si sliko le - te, izposodila iz njihove fb strani. Tako vam lahko prislikam še domiselno notranjost, ki jo skriva preprosta zunanjost.

Polnozrnati rezanci s pestom iz domačega vrta

Danes je končno prišel na vrsto test pesta iz bazilike, ki sem ga pred kratkim pripravila. Kombinacijo polnozrnatih testenin (zdravo;)), velike žličke domačega pesta, praženih pinjol in smetane za kuhanje so odlično zaokrožili tanki lističi sveže naribanega parmezana.;)

Pesto iz bazilike

Že nekaj dni opažam, da se je na vrtu razrasla ogromna količina bazilike, ki je ni mogoče porabiti tudi, če jo pridno dodajam vsem mogočim stvarem. Ker se mi je zdelo škoda, da bi šla v nič, sem se odločila, da iz nje naredim pesto.

Sestavine za pesto:

- 2 skodelici listov bazilike

- pol skodelice naribanega parmezana

- pol skodelice ekstra deviškega olivnega olja

- 1/3 skodelice pinjol ali orehov

- 3 velike stroke česna

- sol in poper po okusu 

Najprej sem na olju prepražila pinjole, da so prijetno zadišale in dobile zlatorumeno barvo. Nato sem v možnarju (zame nova slovnična beseda:)) zdrobila pinjole, sol in sesekljan česen. Baziliko sem zmiksala v sekljalniku, ker se mi je zdelo, da mi to v možnarju ne bo uspelo. V sekljalnik sem dodala še pinjole in olivno olje. Potem sem pesto poskusila  in zdel se mi je primerne gostote in dobrega okusa, saj nobena sestavina ni preveč prevladovala. Pesto sem spravila v majhne kozarčke, ki sem jih postavila v hladilnik. Zjutraj sem pesto preizkusila kot namaz na popečenm kruhu, težko pa že čakam, da ga preizkusim v kombinaciji s testeninami;)

 

Piknik na klopci pod vrbo

Čeprav se poletni dnevi počasi že poslavljajo, vreme še vedno ponuja ogromno priložnosti za piknike v naravi. Z malo domišljije tako čisto običajno kosilo postane luškan dogodek. Vi se sprašujete zakaj, jaz rečem: "Zakaj pa ne?";)

Avokadov namaz

Avokado je eden od najbolj hranljivih sadežev, saj vsebuje veliko nenasičenih maščob, ki varujejo srce in ožilje. Baje, da  pospešujejo tudi delovanje možganov, zaradi česar lažje razmišljamo, smo ustvarjalnejši in zmogljivejši;)  V trgovini ponavadi dobimo še trde in nezrele sadeže, zato moramo nekaj dni počakati, da na zraku postanejo mehkejši. Ko se lupina ob rahlem pritisku prstov vdre, je avokado pripravljen za uživanje. Sama najraje pripravim namaz.

Recept je zelo preprost. Avokado olupimo, ločimo od koščice in meso gladko zmečkamo, da dobimo mazljivo zmes. V to zmes dodamo žlico olivnega olja, nasesekljan česen (svež ali v prahu) ter malo petršilja ali drugih začimb. Vse skupaj posolimo, popopramo, dodamo par kapljic limone, da namaz zaščitimo pred oksidacijo in tadaaaa, namaz je gotov. Spravimo ga v hladilnik, saj je hladni namaz boljšega okusa, hkrati pa v njem ostane 2 do 3 dni.

Kako sem pred dežjem odšla na travnik

Že več dni si med vožnjo ogledujem okoliške travnike in razmišljam, da si blog z naslovom Spletni travnik, definitivno zasluži prispevek iz travnika. Današnji prazični dan sem izkoristila za sprehod in ugotovila, da mi manjka kar nekaj "bojne" opreme za pohajkovanje v naravi. Ena od teh je žepni nožek. Ampak jaz nočem kar enega navadnega, hočem lepega:) Zdaj ko dežuje, se bom podala v internetni lov. Druga zadeva je majhna kocica, ki bi mi omogočala ležanje ali slikanje iz sedečega položaja. To bom izdelala kar sama. 

Ko sem bila majhna, sem rada tekala za letičimi "mucikami", saj se mi je zdelo, da prinašajo srečo. Nikoli nisem izvedela od kod izvirajo. Zdaj vem...so iz rože, ki sem jo danes našla na travniku:)