Šmartinsko jezero

Da bi si napolnili dušo in zbistrili um, je včasih potrebno oditi v neznano. Naše prve misli ob tem ponavadi odtavajo daleč v tujino, medtem ko bo sledeča objava dokazala, da je včasih potrebno le malo pobrskati po skritih kotičkih v Sloveniji.

Eden izmed teh je gotovo Šmartinsko jezero, ki je s svojo neokrnjeno naravo privlačna destinacija za sprehod ali krajši izlet. Jezero je od centra Celja oddaljeno dobre 3 km, do njega pa vodi idilična peš pot, ki jo lahko začnemo že pri cerkvi Sv. Duha in traja okoli 20 minut. Pot se vijugasto vije čez polja, skozi gozdiček, čez mostičke vse do jezera, kjer se ne konča, ampak vas vodi dalje in ponuja možnost, da se ob pogledu na jezero sprostite na eni izmed številnih klopi ob poti. 

 

Sprehodu ob jezeru dajejo poseben čar jesenske barve, a je kraj vsekakor krasna destinacija za toplejše spomladanske ali poletne dni, ko lahko s seboj vzamete odejo in piknik košaro. Zelenice tik ob jezeru so namreč odlična lokacija za poležavanje v travi. Tukaj pa se zgodba Šmartinskega jezera ne konča, ampak se nadaljuje v naslednjo objavo o Zelen' dolu;)

Romantično-nostalgična vasica Zelen' dol

Tri simpatične lesene hišice (Stanko, Karlo in Pavlo), zgrajene v finskem stilu, krasijo vasico Zelen' dol, ki je zrasla ob Šmartinskem jezeru. Zgrajene so iz posebne vrste lesa, plemenitega, dišečega, počasi rastočega in trpežnega finskega bora. 

Odprto ognjišče v notranjosti hišic obkrožajo preproste lesene klopi, toplo pogrnjene z živalskimi kožuščki. Hiške so namenjene druženju ob toplem ognjišču ali prirejanju piknikov. Primerne so za 12-15 ljudi, katerim je blizu narava, les, ogenj in intimno vzdušje.

Okolica hišk je domiselno urejena z drobnimi malenkostmi, kot so prostori za zaljubljene, bralnim kotičkom pod krošnjami in Zeln' dol barom, najbolj zelenim barom pod krošnjami, ki ima pestro naravno ponudbo (bezgov sok z ingevrjem, lipov sok, melisin sok z meto...) Ob vsem tem, pa hiške obkrožajo še lesene table z zanimivimi napisi...

"Kdor samo hodi in gleda daleč pred seboj, pohodi stvari, ki jih išče.."

Vir slik: Napovednik

Bohinjsko jezero

Bohinjsko jezero je mesto, kjer človek obstane in doživlja mešane občutke čudenja in občudovanja narave. Posebej lep je sprehod okrog jezera in to ob koncu sezone, med tednom, ko ostaneš praktično sam. Zdaj jeseni je še posebno lepo videti kontrast, ki ga ustvarjajo že nekoliko pordeli listi, temno modra gladina jezera, ki se prelije v turkizno in belina obrobnega kamenja. Neprecenljivo:)

Blejski vintgar

Kadar obiščete Bled in ste že siti kičastih kremšnit, je prava paša za dušo Blejski vintgar, ki je od jezera oddaljen dobrih 10 min. Soteska je zelo lepo urejena z luštno leseno potko, ki je vsekana v strme stene in vas vodi tik nad gladino, vse do konca poti, kjer sotesko po 1600m zaključi 16-metrski slap Šum. Vintgar je zavarovana naravna znamenitost in sodi med naravoslovne poti Triglavskega narodnega parka. Za pot, ki bi naj trajala pol ure, boste porabili veliko več, ker se boste povsod ustavljali in občudovali bučne brzice in tolmune kristalno čiste vode. Ko se boste že odpravljali, pa si boste najbrž rekli, da se boste sem še vrnili;)

Ulice Madrida

Madrid skozi oči nekoga, ki raje kot znamenitosti, slika vtise iz sprehodov skozi planirane ali pa naključne uličice..

Izlet v Toledo

  Toledo leži severovzhodno od Madrida ob reki Tajo. Skupaj s Segovio in Ávilo spada v skupino treh zgodovinskih metropol v okolici španskega glavnega mesta. V srednjem veku je bil Toledo mešanica Kristjanov, Muslimanov in Judov zato za starimi zidovi leži bogata zgodovina in kultura. Za ogled Toleda potrebujtete okrog 5 ur, dobro pa je v mestu tudi prespati, saj ga lahko zares raziščete v dveh dnevih. Pot do Toleda traja dobre pol ure s hitrim vlakom iz Madrida. Cena enosmerne vozovnice je okrog 9€. 

V Toledu še danes ohranjajo nekatere starodavne obrti. Ena izmed njih je izdelovanje nakita po tradiciji iz Damaska. Vzorci v nakitu so izdelani iz 24 karatne zlate nitke. V Toledu se originalnega postopka lotevajo le še 3 take delavnice, ki imajo certifikat in izdelujejo originale. Povsod drugod okrog najdete poceni ponaredke, ki pa so relativno podobni originalom.

Verde que te quiero verde

Madrid je mesto, ki ima največje število dreves in zelenih površin na prebivalca. Je na drugem mestu po številu v vrsto posejenih dreves, katerih številka se gibje okrog 248,000. Več v vrsto posajenih dreves ima samo Tokio. Po današnjih podatkih ima Madrid 8,2% zelenih površin,  kar na prebivalca znaša kar 16m2. 10m2 pa je priporočilo organizacije World Health. Dostop do zelenih površin je ludjem omogočen s 15 min sprehodom do bližnjih parkov, ki jih v Madridu res ni malo.

RETIRO PARK

Oglejte si predstavo plesoče lutke, prisluhnite glasbi uličnih umetnikov, najemite čoln in se romantično zapeljite okrog osrednje fontane ali pa se preprosto sprostite v senci drevesa z branjem vaše najljubše knjige. Vse to in še mnogo več je mogoče doživeti ob povprečnem popoldnevu v tem, tako za prebivalce, kot tudi za turiste, najbolj priljubljenem parku.

MADRID RIO

Mestu Madrid do popolnosti manjka le še obmorska lega. A so se v zadnjem času zelo dobro znašli z popolno arhitekturno preureditvijo nabrežja. Zasajenih je mnogo novih dreves, zgrajeni so zunanji fitnes parki, eden je celo prilagojen za starejše. Vmes se najdejo gugalnice, ki visijo iz mosta, lesena plezala za otroke. Kreativnosti je videti povsod, saj niti en del nabrežja ni enak drugemu.

PARQUE DEL OESTE

Parku posebno čarobnost daje egipčanski tempelj iz Deboda, ki je postavljen v njegovo sredino. Tempelj je bil podarjen Špancem v zahvalo, ker bili španski inženirji vključeni v reševanje egipčanskih zakladov pred poplavami. Sem sva zajadrala po priporočilih domačinov, da je tukaj lep razgled na mesto in da veliko mladih zahaja sem. Park je bil res poln ljudi, ki so si želeli sproščenega nedlejskega večera. Bili so vseh starosti, a vsi združeni v enakih prijetnih vibracijah.V praku ti na vsakem koraku ponujajo ohlajeno pivo, dobiš ga že za 1€. Ta večer si bom še posebej zapomnila po bobnarskem spektaklu, ki se je začel najprej z dvema bobnoma, nato sta se jima pridružila še dva druga, kasneje je mimo prišla ženska, ki je sproščeno rekla: "Hello, I'm from Brazil, do you mind if I join? " in naslednji trenutek je že prijela kitaro in prepevala in igrala tiste čisto prave Brazilske pesmi. Krog se je vedno bolj večal, na koncu večera sva se jim pridružila  tudi midva, jaz s plesom, Andrej na kitari. Temu se preprosto reče Španija.

Pa še nasvet, če boste zašli v katerikoli park, ne pozabite na  "Pipas", to so slana neoluščena sončnična semena, z njimi je posuta skoraj vsaka klopca, saj jih imajo Španci tako radi;)