Strani

petek, 28. oktober 2011

Zgodba o mali Dorimu


Mavrični gozd se lesketa v soncu. Veliko drevo z najvišjimi vejami lovi šibkejše sončne žarke in jim pomaga prodreti do tal. Rdeča barva žari kot ogenj, oranžna sladko diši, rumena se spogleduje s soncem in ga vabi na klepet. Zelena zbira odtenke in poskuša zmešati najlepšo zeleno barvo v gozdu, modra se uči šumeti kot morje, vijolična pred ogledalom občuduje svojo lepoto.Veliki metulji plešejo na nežne melodije čričkov, pisanih ptičev in vilinskih godcev ter s krili ustvarjajo prijeten vetrič.

V Mavričnem gozdu je veselo. Dehteče rože, ki se v najrazličnejših barvnih odtenkih priklanjajo soncu, s čašami nazdravljajo pisani naravi.
***

V odprtini največjega drevesa živi mala Dorimu - deklica, ki zbira sanje …
 ***

S temi vrsticami se prične Zgodba o mali Dorimu, ki jo je napisala Živa Voga svoji mami za rojstni dan. Namenjena je vsem, ki znajo svet videti v svetlih barvah in verjamejo v moč mavričnih bitij. 


S slikovitim opisovanjem je avtorici uspelo, da se med branjem potopiš v svet mavričnih bitij in v sebi ponovno odkriješ otroško veselje, ko si ta nežna in čudovita bitja predstavljaš. K temu pomembno pripomorejo tudi detajlne ilustracije Mojce Fo, o kateri sem že pisala


V Mavričnem gozdu živijo vilini, ki lovijo naše sanje… Sanje so različnih barv in vsak vilin zbira svojo barvo. Vilini pa ne nabirajo samo naših sanj ampak tudi naše misli oz. naše dnevno sanjarjenje, ki je v bistvu kopica naših želja....


»Zelena barva je zelo pomembna za Mavrični gozd. Za vsake zelene sanje, ki jih vilin prinese, na velikem drevesu požene nov listek«

 

"Rdeče sanje so zelo različne. Včasih so rdeče od ljubezni, včasih od besa. Okus imajo po rdečem jabolku ali po rdečih jagodah. Nekatere so vroče kot ogenj, druge dišijo kot hibiskusov cvet…"

»Največ rumenih želja dobim od ljudi, ki se zbujajo v temna, hladna in deževna jutra. Želijo si, da bi jih zbudilo sonce.« 


Preprosta zgodba nas na simpatičen način opominja, naj se nam ne mudi ne v sanjah, ne v našem natrpanem vsakdanu. Da lahko vonj stvari sicer ujamemo, ne moremo pa ujeti njihove duše, zato se moramo naučiti uživati v trenutku, ko prejemamo njihov dar in se izogniti želji, da bi lepe stvari ujeli. Uči nas, naj se veselimo prebujanja narave in njene rasti. Da je najlepši tisti, ki pomaga drugim, in da je največ vredno to, da nisi sam…

Mavrični svet ustvarjamo vsi, ki sanjamo v barvah… Zatorej sanjajte o lepih stvareh in pomembno prispevajte k Mavričnem svetu...


Knjigo  lahko naročite na naslovu, info.dorimu@gmail.com, jaz pa vam za namenček izdam, da sem knjigo prijela v dar od prijazne Žive, ki mi je napisala tudi posvetilo, keterega željo predajam tudi vam...
 

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...