Strani

ponedeljek, 31. oktober 2011

Romantično-nostalgična vasica Zelen' dol


Tri simpatične lesene hišice (Stanko, Karlo in Pavlo), zgrajene v finskem stilu, krasijo vasico Zelen' dol, ki je zrasla ob Šmartinskem jezeru. Zgrajene so iz posebne vrste lesa, plemenitega, dišečega, počasi rastočega in trpežnega finskega bora. 
Odprto ognjišče v notranjosti hišic obkrožajo preproste lesene klopi, toplo pogrnjene z živalskimi kožuščki. Hiške so namenjene druženju ob toplem ognjišču ali prirejanju piknikov. Primerne so za 12-15 ljudi, katerim je blizu narava, les, ogenj in intimno vzdušje.

Okolica hišk je domiselno urejena z drobnimi malenkostmi, kot so prostori za zaljubljene, bralnim kotičkom pod krošnjami in Zeln' dol barom, najbolj zelenim barom pod krošnjami, ki ima pestro naravno ponudbo (bezgov sok z ingevrjem, lipov sok, melisin sok z meto...) Ob vsem tem, pa hiške obkrožajo še lesene table z zanimivimi napisi...

"Kdor samo hodi in gleda daleč pred seboj, pohodi stvari, ki jih išče.."

Vir slik: Napovednik

Žajbelj

Žajbelj je že v starem Rimu užival velik ugled kot dragocena zdravilna rastlina. Najverjetneje je v 6. stoletju prišel v Srednjo Evropo preko Alp v prtljagi benediktinskih menihov. Od takrat so ga vzgajali na samostanskih vrtovih. V srednjem veku je postal zelo priljubljena začimba in ta status se je ohranil vse do danes.
Uporabni deli
Nabiramo liste, ki nam koristijo tako sveži, kot posušeni ali kot surovina za izdelavo vrhunskega eteričnega olja.

Načini uporabe
KulinarikaListi, posušeni ali sveži, so dobra začimba zlasti za mesne in ribje jedi. Dodajamo ga lahko tudi juham iz stročnic, krompirja, enolončnicam, raznim omakam in prelivom. Dober sloves je pridobil tudi v kisu, sirnih namazih in maslu. Skratka vsestranska začimba, ki jo odlikuje močan okus.
Uporabni so tudi cvetovi, ki jih potresemo po raznih solatah.


Gospodinjstvo
Suhe liste ali blazinice odišavljene z eteričnim oljem dajemo v omare, saj vonj preganja molje in drug mrčes. Suhe liste pa lahko tudi žgemo na žerjavici, da nevtraliziramo razne neprijetne vonjave ali jih prekuhamo in uporabimo za razkuževanje prostorov. 

Kozmetika
S poparkom dobimo čistilni losijon za kožo, uporabimo ga pa lahko tudi za spiranje in potemnitev sivih las. Z listi lahko drgnemo zobe, da povrnemo belino ali jih uporabimo kot sestavino za izdelavo ustne vodice. 

Zdravilstvo
Pripravki iz žajblja, ki jih grgramo, so najbolj idealno sredstvo proti vsem vrstam vnetja žrela. Uporabimo ga lahko tudi za spiranje ust pri težavah povezanih z razjedami v ustih ali vnetju dlesni. Zunanje ga uporabljamo tudi kot antiseptik, zaustavlja kri in zdravi rane.
Notranje se koristi predvsem pri vnetjih prebavil, dihal in izločal. Lajša krče prebavil in deluje nanje vzpodbudno. Pri dihalih deluje kot balzam in pomirja astmatične napade. Zmanjšuje potenje in znižuje količino sladkorja v krvi. Pomaga sprožiti zaostalo menstruacijo in je koristen pri zdravljenju težav v menopavzi. Cenjen je tudi kot krepčilo za živce, saj hkrati pomirja in vzpodbuja živčevje.

Poparek za notranjo uporabo
2,5 g zelišča poparimo z 2,5 dl vode. Pustimo stati 10 minut nakar precedimo. Popijemo do tri skodelice na dan pol ure pred obrokom. 

Poparek za zunanjo uporabo
20 g zelišča poparimo s pol litra vode. Pustimo stati 10 minut nakar precedimo. S poparkom umivamo in izpiramo obolelo mesto ali uporabimo za grgranje. 

Liker z žajbljem 
V kozarec za vlaganje damo plast žajblja, posujemo s plastjo sladkorja itd. Zapremo in postavimo na sonce. Po približno treh tednih precedimo dobljen sirup in dodamo po okusu domače žganje, najbolje sadjevec. Ustekleničimo in dobro zapečatimo. Postrežemo kot aperitiv.

Vir: Dvorec Trebnik

petek, 28. oktober 2011

Zgodba o mali Dorimu


Mavrični gozd se lesketa v soncu. Veliko drevo z najvišjimi vejami lovi šibkejše sončne žarke in jim pomaga prodreti do tal. Rdeča barva žari kot ogenj, oranžna sladko diši, rumena se spogleduje s soncem in ga vabi na klepet. Zelena zbira odtenke in poskuša zmešati najlepšo zeleno barvo v gozdu, modra se uči šumeti kot morje, vijolična pred ogledalom občuduje svojo lepoto.Veliki metulji plešejo na nežne melodije čričkov, pisanih ptičev in vilinskih godcev ter s krili ustvarjajo prijeten vetrič.

V Mavričnem gozdu je veselo. Dehteče rože, ki se v najrazličnejših barvnih odtenkih priklanjajo soncu, s čašami nazdravljajo pisani naravi.
***

V odprtini največjega drevesa živi mala Dorimu - deklica, ki zbira sanje …
 ***

S temi vrsticami se prične Zgodba o mali Dorimu, ki jo je napisala Živa Voga svoji mami za rojstni dan. Namenjena je vsem, ki znajo svet videti v svetlih barvah in verjamejo v moč mavričnih bitij. 


S slikovitim opisovanjem je avtorici uspelo, da se med branjem potopiš v svet mavričnih bitij in v sebi ponovno odkriješ otroško veselje, ko si ta nežna in čudovita bitja predstavljaš. K temu pomembno pripomorejo tudi detajlne ilustracije Mojce Fo, o kateri sem že pisala


V Mavričnem gozdu živijo vilini, ki lovijo naše sanje… Sanje so različnih barv in vsak vilin zbira svojo barvo. Vilini pa ne nabirajo samo naših sanj ampak tudi naše misli oz. naše dnevno sanjarjenje, ki je v bistvu kopica naših želja....


»Zelena barva je zelo pomembna za Mavrični gozd. Za vsake zelene sanje, ki jih vilin prinese, na velikem drevesu požene nov listek«

 

"Rdeče sanje so zelo različne. Včasih so rdeče od ljubezni, včasih od besa. Okus imajo po rdečem jabolku ali po rdečih jagodah. Nekatere so vroče kot ogenj, druge dišijo kot hibiskusov cvet…"

»Največ rumenih želja dobim od ljudi, ki se zbujajo v temna, hladna in deževna jutra. Želijo si, da bi jih zbudilo sonce.« 


Preprosta zgodba nas na simpatičen način opominja, naj se nam ne mudi ne v sanjah, ne v našem natrpanem vsakdanu. Da lahko vonj stvari sicer ujamemo, ne moremo pa ujeti njihove duše, zato se moramo naučiti uživati v trenutku, ko prejemamo njihov dar in se izogniti želji, da bi lepe stvari ujeli. Uči nas, naj se veselimo prebujanja narave in njene rasti. Da je najlepši tisti, ki pomaga drugim, in da je največ vredno to, da nisi sam…

Mavrični svet ustvarjamo vsi, ki sanjamo v barvah… Zatorej sanjajte o lepih stvareh in pomembno prispevajte k Mavričnem svetu...


Knjigo  lahko naročite na naslovu, info.dorimu@gmail.com, jaz pa vam za namenček izdam, da sem knjigo prijela v dar od prijazne Žive, ki mi je napisala tudi posvetilo, keterega željo predajam tudi vam...
 

ponedeljek, 24. oktober 2011

Bohinjsko jezero

Bohinjsko jezero je mesto, kjer človek obstane in doživlja mešane občutke čudenja in občudovanja narave. Posebej lep je sprehod okrog jezera in to ob koncu sezone, med tednom, ko ostaneš praktično sam. Zdaj jeseni je še posebno lepo videti kontrast, ki ga ustvarjajo že nekoliko pordeli listi, temno modra gladina jezera, ki se prelije v turkizno in belina obrobnega kamenja. Neprecenljivo:)

Blejski vintgar

Kadar obiščete Bled in ste že siti kičastih kremšnit, je prava paša za dušo Blejski vintgar, ki je od jezera oddaljen dobrih 10 min. Soteska je zelo lepo urejena z luštno leseno potko, ki je vsekana v strme stene in vas vodi tik nad gladino, vse do konca poti, kjer sotesko po 1600m zaključi 16-metrski slap Šum. Vintgar je zavarovana naravna znamenitost in sodi med naravoslovne poti Triglavskega narodnega parka. Za pot, ki bi naj trajala pol ure, boste porabili veliko več, ker se boste povsod ustavljali in občudovali bučne brzice in tolmune kristalno čiste vode. Ko se boste že odpravljali, pa si boste najbrž rekli, da se boste sem še vrnili;)

petek, 21. oktober 2011

5. Bienale vidnih sporočil Slovenije

5. bienale vidnih sporočil Slovenije je nacionalni strokovni pregled oblikovalskih dosežkov zadnjih dveh let. Prijave zanj so potekale do 19. septembra 2011, med prijavljenimi deli pa je prejemnike najvišjih strokovnih nagrad izbrala 5-članska mednarodna strokovna žirija.
V okviru bienala bodo 24.10 od 10h do 16h, potekala tudi predavanja kjer bodo gostje, člani žirije, predstavili svoje delo in bogate izkušnje z ustvarjanjem na področju vidnih sporočil.
Slavnostna otvoritev razstave izbranih del zgoraj omenjenih oblikovalcev bo v torek, 25. oktobra, ob 19 uri v novem delu ljubljanske Narodne galerije skupaj z otvoritvijo Bienalne razstave – jagodnim izborom del s področja oblikovanja vidnih sporočil v zadnjih dveh letih pri nas.
Razstava del 5. bienala vidnih sporočil Slovenije in razstava del gostujočih strokovnjakov bosta v Narodni galeriji na ogled do 27. novembra, od torka do nedelje, od 10. do 18. ure, vstop bo prost.



Široki rezanci s kostanjem in pistacijami

Ljubitelji kostanjev lahko z malo domišljije kostanje uporabite tudi v vsakodnevnih jedeh. Sama sem iz revije Sensa izbrskala ta recept:

Sestavine:
  • 500g širokih rezancev
  • 80 ml deviškega oljčnega olja
  • 10 velikih kuhanih in olupljenih kostanjev
  • 50 g očiščenih pistacij
  • 3 stroki na drobno sesekljanega česna
  • nekaj zrn rdečega in črnega popra
  • steblo zelene
  • 4 listi žajblja
  • 4 žlice naribanega parmezana


Testenine skuhamo v slani vodi. Medtem ko se kuhajo, na vročem olju zelo na hitro prepražimo sesekljan česen, narezano zeleno, kostanje, pistacije in na koncu še žajbljeve liste. Testenine nato stresemo v ponev in vse dobro premešamo. Nazadnje dodamo še poper (na žalost je pri nas skoraj nemogoče kupiti rdeči poper v zrnu, zato sem dodala zdrobljenega) in parmezan. Dober tek;)

ponedeljek, 03. oktober 2011

Timijan

Vedno sem občudovala ljudi, ki so nabirali vse mogoče stvari in točno vedeli za kaj jih uporabiti. Če sem lani odkrivala primernost različnih rastlin za surovo uživanje v obliki solat, se letos navdušujem nad zeliščarjenjem:) K temu je pripomoglo tudi odkritje stare knjige s primerno porumenelimi listi, kjer so skoraj arhaične slike vseh možnih rožic, zraven pa natančni opisi priprave in možnosti uporabe. Začenjam s timijanom:)
Timijan je trajen, do 50 cm visok grmiček in dobra vrtna dišavnica. Ko cvete, nabiramo višnjeve cvetove in tudi druge dele. Povežemo jih v šopke in sušimo v senci na prepihu. 


Zdravilne lastnosti timjana:

Ko so lističi suhi, jih ločimo od vejic in spravimo za čas, ko bomo iz njih kuhali čaje. Za čaj samo poparimo eno čajno žličko zeli s skodelico kropa. Kot zdravilna rastlina je timijan pri nas v ljudskem zdravilstvu manj znan in cenjen kot njegov divje rastoči sorodnik poljska materina dušica, čeprav je zdravilni učinek posebno pri kašlju močnejši. Čaj timijana učinkuje pri kašlju, vpliva na bronhije, tako da jih razširja in zavira rast skoraj vseh bakterij. Utekočinja sluz in pomaga pri izkašljevanju, saj pospešuje izločanje sluzi. 
Zavira rast bakterij in blaži vnetja dihal, prebavil in sečil. Uporablja se tudi kot krepčilo za želodec in živce, kot zdravilna pijača pri želodčnih in črevesnih boleznih, pomaga pa tudi pri nespečnosti. 

Timijan kot začimba:

Timijan kot začimba zelo ugodno vpliva na želodec in črevesje: jedi so ne samo okusnejše, ampak tudi laže prebavljive. S timijanom začinimo pečenke, cmoke, zelenjavne prikuhe ter juhe iz krompirja in stročnic. Ne manjka v marinadah in zeliščnem kisu.

nedelja, 02. oktober 2011

Sušeni paradižniki

Gotovo ste se že malo naveličali paradižnikove solate, vseeno pa vas na vrtu čaka še ogromna količina paradižnika. Zelo okusna in aromatična rešitev, so vloženi sušeni paradižniki, ki vas bodo razveseljevali tudi pozimi. Za sušenje so najbolj primerni manjši, čvrsti in zreli podolgovati paradižniki. Te operemo, obrišemo, podolžno razpolovimo in očistimo. Pečico segrejemo na 50° C.

Pekač obložimo s peki papirjem, potem pa vanj z prerezano stranjo navzgor zložimo razpolovljene paradižnike. Potresemo jih z malo sladkorja in z malo soli ter pokapljamo z olivnim oljem. Nato pekač za 2 uri potisnemo v segreto pečico. 

Pekač vzamemo iz pečice. Paradižnike obrnemo, namažemo z olivnim oljem, potem pa znova za 2 uri potisnemo v pečico.  Medtem kozarce za vlaganje temeljito operemo, prekuhamo v vreli vodi, odcedimo in obrišemo. V vsak kozarec položimo plast ohlajenih pečenih paradižnikov. Dodamo majhno vejico timijana in nekaj zrn črnega popra. Prekrijemo z naslednjo plastjo paradižnikov, postopek pa ponavljamo do 2 centimetra pod vrh kozarca. Vsebino zalijemo z olivnim oljem, potem pa dobro pretresemo, da pridejo zračni mehurčki na površje.Po potrebi dolijemo olivno olje, nato pa zapremo. Tako pripravljen paradižnik lahko v temnem in suhem prostoru hranimo do 8 dni. Trajnost mu podaljšamo na 12 mesecev z 20-minutno pasterizacijo.
Sama sem z enim pekačem napolnila dva manjša kozarca. Med paradižnike sem poleg timjana in popra dodala še kapre, sveže liste bazilike in pol stroka česna.

V drugi kozarec pa sem poskusno dodala še feta sir, ki sem ga prej povaljala v posušenih zažimbah. Zdaj samo upam, da je zadeva uspela in da bom kmalu lahko uživala v kakšnih testeninah s sušenim paradižnikom;)

p.s: Ljubke kapice na kozarcih za vlaganje so bile odkrite v trgovini Gion.;)
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...